Zagovornik je prejel dopis stranke, ki ji delodajalec zavrača jubilejno nagrado, čeprav pogodba o zaposlitvi določa, da je do nje upravičena. Kot je navedla, se delodajalec pri tem sklicuje na kolektivno pogodbo, ki pa nagrado pripisuje le članom sindikata, ki je podpisnik pogodbe, medtem ko podjetniška kolektivna pogodba tega ne ureja. Stranka sprašuje, ali velja pravni akt, ki je za delavca ugodnejši, in problematizira, katera kolektivna pogodba dejansko velja v njenem podjetju. Zagovornik je stranki pojasnil, da ni pristojen za odločanje o tem, katera kolektivna pogodba velja za njenega delodajalca, niti za razlago njene pogodbe o zaposlitvi. Priporočil ji je, naj se obrne na Inšpektorat RS za delo. Glede strankinih pomislekov o dodatnih pravicah članov sindikata je Zagovornik pojasnil, da takšna ureditev ni sporna in je skladna z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ta zakon omogoča, da kolektivna pogodba na ravni dejavnosti zagotovi dodatne pravice samo za člane sindikatov, ki so podpisniki pogodbe. Ustavno sodišče je že zavrglo izpodbijanje te ureditve, medtem ko je Vrhovno sodišče potrdilo, da taka ureditev ne nasprotuje pravici do svobode združevanja (42. člen Ustave) in pravici, da posameznik ni član sindikata, če se tako odloči (76. člen Ustave). Zagovornik je poudaril, da Zakon o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) dopušča izjeme, če različno obravnavanje temelji na zakonitem cilju, kot je spodbujanje socialnega dialoga in članstva v sindikatih. Dodatne ugodnosti za člane sindikatov so zato smiselne in potrebne za ohranjanje članstva in varstvo delavskih pravic.
