Domnevno diskriminatorno javno pismo glede rabe madžarščine kot uradnega jezika

19. 12. 2025
Svetovanje

Zagovornik je obravnaval anonimno pobudo za presojo javnega pisma, naslovljenega občini ustanoviteljici Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, z vidika varstva pred diskriminacijo.Po mnenju anonimnih piscev naj bi javno pismo pobudo knjižnice glede sprememb zakonodaje o rabi slovenščine in jezikov narodnih skupnosti predstavljalo na napačen način in prispevalo k negativnemu odnosu do rabe madžarskega jezika.

Zagovornik je pojasnil, da je za ugotovitev diskriminacije po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) nujno, da so hkrati podani vsi ključni elementi diskriminacije: da obstaja osebna okoliščina (npr. jezik ali narodnost), da gre za konkreten poseg v pravico ali pravni položaj ter da gre za slabši položaj v primerjavi z drugimi v primerljivem položaju.

Zagovornik je glede javnega pisma pojasnil, da gre za obliko javnega izražanja mnenj o vprašanju v javnem interesu, ki je načeloma varovana s pravico do svobode izražanja, tudi kadar gre za kritično ali polemično razpravo. Iz vsebine pisma ni bilo razvidno, da bi pozivalo k slabši obravnavi pripadnikov madžarske narodne skupnosti ali k omejevanju njihovih pravic, niti da bi spodbujalo druge k diskriminatornemu ravnanju. Čeprav je pismo kritično obravnavalo rabo madžarskega jezika zunaj narodnostno mešanih območij, je bilo to umeščeno v razpravo o zakonodajnih spremembah in pristojnostih javnih ustanov. Zagovornik je zato piscem pojasnil, da v tem primeru ne prepoznava elementov diskriminacije, nadlegovanja ali pozivanja k diskriminaciji po ZVarD.