Na Zagovornika se je obrnila stranka, ki meni, da jo je delodajalec diskriminatorno obravnaval zaradi njene izobrazbe, ko je predlagala, da se je v določeni zadevi izloči iz odločanja zato, ker predobro pozna stranko v postopku. Prošnji delodajalec ni ugodil, jo je pa njeni sodelavki, ki je prošnjo za izločitev dala iz istega razloga. Stranka je navedla, da je bila drugače od sodelavke obravnavana samo zato, ker ima pravniški državni izpit, ki ga sodelavka nima. Zagovornik je stranki pojasnil, da so določbe o izločitvi uradnih oseb v Zakonu o upravnem postopku namenjene predvsem varovanju ugleda posameznega organa oz. institucije in ščitijo njegovo neodvisnost in nepristranskost oziroma videz le-teh, zato organ sam sprejme odločitev, ali je izločitev uradne osebe za zagotovitev tega potrebna ali ne. Zagovornik je poudaril, da institut izločitve uradne osebe ni uporaben v situacijah, ko uradna oseba iz osebnih razlogov ne bi želela delati na določeni zadevi. Stranki je pojasnil, da lahko konkretno odločitev, ali neko ravnanje predstavlja prepovedano diskriminacijo, sprejme zgolj z izvedbo postopka ugotavljanja diskriminacije. Stranko je zato seznanil z možnostjo podaje predloga za začetek tega postopka.
