Na Zagovornika se je obrnil posameznik, ki je opozoril na domnevno diskriminatorno obravnavo državljanov Slovenije v primerjavi z ilegalnimi migranti, če eni ali drugi storijo prometni prekršek. Navedel je, da mora državljan Slovenije globo za storjeni prekršek plačati, sicer sledi izvršba, migranti pa za storjene prekrške ne plačajo globe, ni pa niti možnosti izvršbe. Zagovornik je pojasnil, da slovenska zakonodaja ne predvideva drugačne ali milejše obravnave storilca prekrška na podlagi njegovega družbenega položaja, vendar pa v praksi lahko pride do razlikovanj pri izvršitvi denarne kazni zaradi specifičnih okoliščin, ki jih ni mogoče spregledati. Kot na primer dejstvo, da oseba nima osebnih dokumentov, naslova stalnega ali začasnega prebivanja v RS, odprtega bančnega računa v RS in sredstev za plačilo. Zagovornik je poudaril, da bi se enaka situacija v praksi lahko pojavila tudi pri slovenskem državljanu, če ne bi imel nikakršnega premoženja za plačilo globe. Zakon o prekrških ureja situacijo, ko bi se storilec prekrška zaradi odhoda v tujino lahko izognil plačilu globe. V takih primerih se lahko storilcu začasno vzamejo potna listina, vozniško dovoljenje, dokumenti vozila ali drugi dokumenti, vendar pa se ti ukrepi v praksi lahko izkažejo za neučinkovite, saj te osebe omenjenih dokumentov pogosto nimajo.
