Zagovornik načela enakosti je ob obravnavi domnevne diskriminacije otroka s posebnimi potrebami na področju vzgoje in izobraževanja ugotovil, da so otroci s posebnimi potrebami, ki pri pouku potrebujejo pomoč spremljevalca, lahko prav zaradi neustreznosti spremljevalcev prikrajšani tudi pri izobraževanju. Za zasedbo delovnega mesta spremljevalca je zahtevani pogoj samo zaključena srednja šola, čeprav delo terja specifična znanja. Možno je tudi, da se otrok in spremljevalec preprosto ne ujameta, a možnost zamenjave ni predvidena, kar otroku prav tako lahko povzroči nepopravljive posledice. Zagovornik zato pristojnemu ministrstvu priporoča dopolnitev Pravilnika o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami, da bi tudi vsem tem otrokom zagotovili enake možnosti pri pouku in šolskih dejavnostih.
Zagovornik je obravnaval primer domnevne diskriminacije otroka, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja in invalidnosti v šoli potrebuje pomoč spremljevalca. Otrok se z dodeljenim spremljevalcem ni ujel, zato ga je šola premestila na drugo delovno mesto, otrok pa tako ni imel vedno ustrezne obravnave. Med drugim ni mogel šolo v naravi, ker tam ne bi imel spremljevalca, zanj pa takrat tudi ni bil organiziran nadomestni pouk. Med enim od odmorov je doživel epileptični napad, pa takrat ob njem ni bilo nikogar, ki bi mu pomagal, čeprav mu je bil spremljevalec z odločbo Zavoda za šolstvo zagotovljen tudi zato. Z novim šolskim letom je otrok dobil novega spremljevalca, s katerim se ujemata in ni več težav, zato so starši otroka umaknili predlog za obravnavo diskriminacije.
Čeprav Zagovornik postopka ugotavljanja diskriminacije ni zaključil z ugotovitvijo, ali je bil otrok diskriminiran ali ne, je med postopkom zaznal pomanjkljivosti Pravilnika o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami, zaradi katerih je v obravnavanem primeru otrok doživljal neustrezno obravnavo pri izobraževanju v primerjavi z drugimi.
Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje zato priporoča, naj v pravilniku določi merila, ki jih morajo izpolnjevati spremljevalci otrok s posebnimi potrebami, da bi to delo lahko opravljali. Pri tem izpostavlja predvsem primerno strokovno izobrazbo oziroma izkušnje z delom z otroki s posebnimi potrebami. Pri dodelitvi spremljevalca pa bi se po oceni Zagovornika morale upoštevati tudi specifične potrebe otroka, ki mu je spremljevalec namenjen. Tudi tega v veljavnem pravilniku ni.
Zagovornik je ministrstvu priporočil tudi, naj v pravilniku konkretizira način spremljanja, nadzora in vrednotenja dela spremljevalcev, še posebej glede odnosa, ki ga uspejo vzpostaviti z otroki, ki so jim zaupani. V obravnavanem primeru domnevne diskriminacije se je namreč izkazalo, da je prav odnos med otrokom in spremljevalcem tisti ključni temelj, ki otroku s posebnimi potrebami olajša ali povsem oteži šolanje.
Zagovornik zato ministrstvu priporoča še, naj omogoči tudi možnost zamenjave spremljevalca za primere, ko bi se izkazalo, da izbrani ni primeren za to delo ali da se z otrokom ne razumeta. Predlaga, naj se v pravilniku določi, da zamenjavo lahko predlagajo otrok oziroma njegovi starši ali skrbniki, vzgojno-izobraževalna ustanova ali spremljevalec sam. Za zamenjavo pa naj se določi postopek, ki se lahko izvede pod pogojem, da ima vzgojno-izobraževalna ustanova možnost zagotoviti zamenjavo.
Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti: »Uvesti je treba sistem in postopek spremljanja ter vrednotenja dela spremljevalcev. V to mora biti vključen tudi primeren odnos, ki ga vzpostavita otrok in njegov spremljevalec«.
To je kratek povzetek priporočila, ki je z utemeljitvijo strokovne službe Zagovornika dostopno na https://zagovornik.si/izdelki/zagovornik-zaradi-zagotavljanja-pravic-otrokom-s-posebnimi-potrebami-na-podrocju-izobrazevanja-priporoca-spremembo-pravil-glede-spremljevalcev/