Zagovornik načela enakosti je diskriminacijo pri božičnici ugotovil v dveh novih primerih. Podjetji, ki sta se odločili izplačati letno nagrado iz naslova poslovne uspešnosti, poljudno imenovano božičnica, 13. ali 14. plača, sta zaposlene obravnavali neenako glede na njihovo zdravstveno stanje, kar je prepovedano. V prvem podjetju se je božičnica zaposlenim znižala že, če so bili med letom enkrat odsotni z dela zaradi bolezni, pri več kot treh odsotnostih pa je niso prejeli. V drugem podjetju so nižjo prejeli zaposleni z resnim zdravstvenim stanjem.
Zagovornik je po prejetju prijave domnevne diskriminacije pri izplačilu nagrade iz naslova poslovne uspešnosti družbe v podjetju s področja proizvodnje kemikalij ugotovil, da je to v pravilniku za izplačilo božičnice res imelo diskriminatorno določbo.
Pri izračunu višine božičnice posameznega zaposlenega se je na podlagi pravilnika upošteval tudi faktor njegove odsotnosti z dela zaradi bolezni. Ta se je v primeru ene bolniške odsotnosti znižal z vrednosti 1,2 na 1, v primeru dveh ali treh odsotnosti je znašal 0,8, za več kot tri bolniške odsotnosti pa nič, kar je pomenilo, da zaposleni do izplačila božičnice ni bil upravičen.
Zdravstveno stanje posameznika je po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) in po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) varovana osebna okoliščina. To pomeni, da nihče ne sme biti deležen slabše obravnave zaradi svojega zdravstvenega stanja. Učinek pravilnika o izplačilu božičnice obravnavanega podjetja pa je bil prav to, da so bili pri izplačilu nagrade iz naslova poslovne uspešnosti v slabšem položaju le zaposleni, ki so med letom zboleli in so bili z dela opravičeno odsotni zaradi bolezni. Prejeli so nižje izplačilo v primerjavi z drugimi, ki so imeli to srečo, da med letom niso zboleli. Zagovornik je zato ugotovil kršitev prepovedi neposredne diskriminacije iz 6. člena ZVarD.
Zagovornik je na podlagi prijave diskriminacije preveril tudi merila za izplačilo božičnice v podjetju, ki se ukvarja z distribucijo električne energije. To je v podjetniški kolektivni pogodbi določilo, da se višina božičnice odmeri prek bruto plače, ki jo je posameznik prejel v letu, za katero se nagrada izplača. Ob tem pa je določilo še, da se v osnovo za izračun božičnice ne šteje tisti del bruto plače, ki ga je zaposleni kot nadomestilo plače zaradi bolniške odsotnosti prejel od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Božičnica v tem podjetju je bila tako ob sicer na videz nevtralnem merilu nižja le za zaposlene, ki so bili med letom z dela odsotni zaradi resnejših zdravstvenih težav oziroma iz takih zdravstvenih razlogov, da jim je nadomestilo plače namesto delodajalca nakazoval ZZZS. Zagovornik je zato odločil, da je podjetje z merili za izplačilo božičnice zaposlene posredno diskriminiralo na podlagi njihovega zdravstvenega stanja.
Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti: »Za ugotovitev diskriminacije ni pomembno, ali je bilo neko ravnanje namerno ali nenamerno. Važne so posledice. Tudi za gospodarstvo velja, da nihče ne sme biti slabše obravnavan samo zaradi svojega zdravstvenega stanja, nege otroka ali starševstva. S protidiskriminacijsko zakonodajo morajo biti skladna tudi merila za izplačilo božičnice in drugih nagrad zaposlenim.«
Povzeti odločbi Zagovornika sta dostopni prek povezave: https://zagovornik.si/zakljucena-ugotavljanja-diskriminacije/.
