Zagovornik načela enakosti je opravil oceno diskriminatornosti določbe Pogojev, pravil in kriterijev za registriranje in kategoriziranje športnikov, da starejši od 50 let ne morejo pridobiti naziva registriranega športnika, čeprav izpolnjujejo vsa ostala zakonska merila za to. Ocenil je, da je določba diskriminatorna, saj Strokovni svet za šport v postopku ugotavljanja diskriminacije ni navedel argumentov, ki bi upravičevali takšno različno obravnavo športnikov glede na njihovo starost. Športnike različno obravnava samo na podlagi osebne okoliščine starosti.
Na Zagovornika se je za nasvet obrnil posameznik, ki je član slovenske reprezentance v borilnih veščinah, a kljub temu ne more dobiti statusa registriranega športnika. Povedal je, da je to zaradi pravil, ki jih je pripravil Olimpijski komite Slovenije in sprejel Strokovni svet za šport, v katerih je določeno, da imajo lahko ta status samo mlajši od 51 let. Zaradi tega, ker nima statusa registriranega športnika, mu ne pripadajo brezplačni predhodni in obdobni zdravstveni pregledi, kot to po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pripada drugim registriranim športnikom. Poleg tega pa je zaradi te omejitve potencialno oškodovan tudi njegov matični športni klub, saj je ob prijavah na razpise za financiranje programov športa upošteven kriterij za dodelitev sredstev tudi to, koliko registriranih športnikov deluje v določenem klubu.
Strokovni svet za šport je v postopku ocene diskriminatornosti Zagovorniku pojasnil, da se na področju športa zasleduje tudi vzpostavljanje možnosti za kakovostno ukvarjanje s športom v varnem in zdravem okolju, kot določeno v Zakonu o športu. To se pri otrocih dosega tako, da lahko ti šele v višjih razredih osnovne šole pridobijo status registriranega in kategoriziranega športnika. Kot je še dodal svet, se enak cilj zasleduje z določitvijo najvišje starosti, pri kateri je še možno pridobiti status registriranega športnika. Kot utemeljitev postavitve takšne starostne meje je navedel, da se »človekov organizem nekje po 35. letu ne obnavlja več s tako intenzivnostjo kot pod to starostno mejo«.
Zagovornik je tako v postopku ocene presodil, ali bi določbo lahko obravnavali kot dopustno izjemo od prepovedi diskriminacije. Med takšne izjeme sodijo ukrepi, ki zasledujejo legitimen cilj in ki za doseganje legitimnega cilja uporabijo ustrezna, nujno potrebna in sorazmerna sredstva.
Na podlagi prejetih pojasnil je Zagovornik ocenil, da je stremljenje Strokovnega sveta za šport, da bi se lahko čisto vsi varno in zdravo ukvarjali s športom, legitimno. Določitev starosti 50 let za mejo, po kateri slovenski športniki, ki so lahko celo člani reprezentance, ne morejo pridobiti statusa registriranega športnika, pa glede na pojasnila sveta po oceni Zagovornika ni ustrezen ukrep za doseganje legitimnega cilja.
Športniki, ki so starejši od 50 let, lahko kljub temu, da nimajo statusa registriranega športnika, še vedno tekmujejo. Zaradi pravil pa jim država ne prizna statusa registriranega športnika, zaradi česar niso upravičeni do brezplačnih preventivnih in obdobnih zdravstvenih pregledov. Učinek Pravil je tako ravno nasproten zasledovanemu legitimnemu cilju. Ko športniki po 50. letu niso več upravičeni do preventivnih zdravstvenih pregledov, to zanje pomeni zmanjšanje možnosti, da bi se varno športno udejstvovali. Ob tem pa tudi klubi, v katerih ti športniki trenirajo, potencialno prejmejo manj sredstev za financiranje dejavnosti, kot bi jih, če bi ti člani lahko imeli status registriranega športnika. Ker nekateri športniki in člani klubov tega statusa nimajo, njihovo članstvo klubom ne prinese dodatnih točk na javnih razpisih za sofinanciranje dejavnosti, kar ima lahko negativen vpliv na splošno stopnjo varnosti pri ukvarjanju s športom.
Zagovornik je tako ocenil, da je pravilo, da starejši od 50 let ne morejo pridobiti statusa registriranega športnika, diskriminatorno. Razlikovanje med športniki temelji samo na starosti, ki je pravno varovana osebna okoliščina po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo. Za takšno različno obravnavo pa Strokovni svet za šport ni dal utemeljenih pojasnil, da bi to slabšo obravnavo lahko obravnavali kot izjemo od prepovedi diskriminacije.
Zagovornik je v oceni navedel še, da najvišja starostna meja za dovolitev registracije športnikov ni predvidena po Zakonu o športu. Da pa je v zakonu določeno, da se vzpostavljanje možnosti za ukvarjanje s športom zasleduje za vsakega prebivalca Slovenije ne glede na spol, raso, socialni status, versko prepričanje, jezik in narodnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino – tudi starosti.
Zagovornik je na podlagi ugotovljene diskriminatornosti določbe Strokovnemu svetu za šport RS priporočil, da v Pravilih odpravi zgornjo starostno mejo za registracijo športnikov.
To je kratek povzetek ocene, ki je v celoti dostopna ob drugih izdelkih na spletni strani Zagovornika na naslovu https://zagovornik.si/wp-content/uploads/2023/10/Ocena-diskrimintornosti-Pogojev-pravil-in-kriterijev-za-registriranje-in-kategoriziranje-sportnikov-v-Republiki-Sloveniji.pdf.
Priporočilo Zagovornika je dostopno na povezavi https://zagovornik.si/wp-content/uploads/2023/10/Priporocilo-Zagovornika-nacela-enakosti-v-zvezi-z-odpravo-starostnega-pogoja-za-registriranje-sportnikov.pdf.
