Zagovornik načel enakosti je Ministrstvu za javno upravo, ki pripravlja spremembe Zakona o javnih uslužbencih (ZJU), priporočil več dopolnil, da bi prenovljeni zakon celoviteje vključeval pravico do varstva pred diskriminacijo. Opozoril je, da bi lahko bile nekatere določbe iz osnutka predloga diskriminatorne, druge pa dopolnitev potrebujejo z vidika zagotavljanja enake obravnave in enakih možnosti ne glede na osebne okoliščine javnih uslužbencev in kandidatov za zaposlitev v javni upravi.
Zagovornik je tako v priporočilih opozoril na to, da bi bila predlagana ureditev, s katero javnim uslužbencem pogodba o zaposlitvi prenehala, ko izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, lahko diskriminatorna. Takšna ureditev namreč temelji samo na kriteriju starosti. Odločitev Ustavnega sodišča v zvezi z ureditvijo iz enega izmed zakonov o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije Covid-19, ki je omogočala prav možnost upokojitve delavcev pod pogoji, kot je zdaj predvideno v osnutku predloga ZJU, je bila, da je ureditev neustavna.
Zagovornik je pojasnil še, da morajo imeti tudi državljani drugih držav Evropske unije enake možnosti kandidiranja na prosta delovna mesta v Sloveniji, vključno z uradniškimi delovnimi mesti. Zato je priporočil, naj ministrstvo odpravi pogoj, da morajo kandidati za zasedbo delovnega mesta v javni upravi imeti slovensko državljanstvo, saj bi takšna zahteva lahko predstavljala diskriminacijo na podlagi osebne okoliščine državljanstva. Kot je navedel v priporočilu, takšnega pogoja za zasedbo delovnega mesta ni možno uvesti kar tako, temveč ga je treba utemeljiti na nediskriminatoren način.
V osnutku predloga zakona so predvidene tudi izjeme pri izpolnjevanju kriterija izobrazbe in delovne dobe za to, da bi javni uslužbenci kljub uveljavitvi strožjih pogojev za zasedbo delovnih mest, na katerih so trenutno, lahko še naprej opravljali delo na istem delovnem mestu. Tako je med drugim določeno, da lahko delo v javnem sektorju na delovnem mestu, za katerega ne izpolnjujejo pogoja glede zahtevane izobrazbe, nadaljujejo z delom uslužbenci, ki imajo vsaj 25 let delovnih izkušenj. Takšna in podobne izjeme so določene na podlagi osebnih okoliščin javnih uslužbencev, zato bi moral pripravljavec zakona pojasniti razloge, zakaj naj se tak diskriminatoren kriterij obravnava kot izjemo od prepovedi diskriminacije.
Zagovornik je v priporočilih ministrstvu svetoval, naj v predlogu ZJU upošteva, da ugotavljanje diskriminacije terja svoj čas in zato podaljša roke za uveljavljanje pravic, na primer za pritožbe pri delodajalcu ter pred upravnim in delovnim sodiščem. Izrecno pa naj v zakon tudi zapiše, da je pritožbo kandidatov na razpisih možno vložiti tudi zaradi suma na diskriminatorno obravnavo. Priporočil je tudi, naj odškodnina za diskriminacijo ne bo urejena pavšalno in naj uveljavljanje pravice do odškodnine ne izključi možnosti uveljavljanja nadomestila za diskriminacijo po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo.
Pripravljavca zakona je s priporočili pozval tudi k večji pozornosti in odzivu na potrebe ljudi z različnimi invalidnostmi. Tako je predlagal, naj bo v zakonu omogočena možnost dopolnitve vlog kandidatov za zaposlitev tako, da bodo zagotovljene enake možnosti tudi tistim, ki zaradi svojih osebnih okoliščin ne morejo uporabljati informacijsko-komunikacijskih tehnologij ali imajo pri tem težave. Opozoril je tudi, da je včasih enaka obravnava vseh lahko diskriminacija, saj nekateri zaradi svojih osebnih okoliščin potrebujejo prilagojeno obravnavo, da bi bili tako šele izenačeni z drugimi. Zato je priporočil, naj bo namesto »načela enakopravne dostopnosti« eno od načel novele zakona »načelo enakosti«, da bi tako poudarili, da so pri zaposlitvah in na delovnih mestih nujne tudi razumne prilagoditve zaposlitvenega ali delovnega procesa.
Zagovornik je ministrstvu priporočil še, naj bo v prenovljenem ZJU zagotovljena pravna podlaga za sistematično zbiranje razčlenjenih podatkov o osebnih okoliščinah javnih uslužbencev. Navedel je, da bi morali zbirati podatke o spolu, starosti, starševstvu, zdravstvenem stanju oziroma bolniških odsotnostih, invalidnosti, državljanstvu, izobrazbi, ob privolitvi uslužbencev pa tudi podatke o narodnosti, veri in spolni usmerjenosti. Tako bi bilo z analizo teh podatkov možno bolj utemeljeno oceniti, ali so določene skupine uslužbencev zaradi svojih osebnih okoliščin obravnavane slabše kot drugi brez teh osebnih okoliščin.
To je kratek povzetek priporočil, ki so skupaj s strokovno utemeljitvijo dostopna na naslovu https://zagovornik.si/wp-content/uploads/2023/08/Priporocila-Zagovornika-nacela-enakosti-glede-osnutka-predloga-Zakona-o-javnih-usluzbencih.pdf.
