Predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič je sprejela Zagovornika načela enakosti Miho Lobnika, ki ji je predal redno letno poročilo o delu organa za varstvo pred diskriminacijo. Kot je predsednica Državnega zbora dejala po srečanju, je »Zagovornik načela enakosti pomembna institucija, ki nam nastavlja ogledalo. Opozarja na stvari, ki jih je še treba urediti, da končno postanemo družba z ničelno toleranco do diskriminacije«. Lobnik je povedal, da so v poročilu zbrana tudi priporočila vsem ustanovam za bolj vključujočo zakonodajo in odpravo sistemskih razlogov za diskriminacijo in neenakopravnost. »Ti procesi so izziv in potrebujejo tudi pogumno vodenje politike,« je poudaril.
Zagovornik načela enakosti je v rednem letnem poročilu predstavil aktivnosti organa v letu 2023, ko je posebno pozornost namenil proučevanju položaja ljudi z invalidnostmi. Kot izhaja iz poročila, je na podlagi pričevanj članov invalidskih organizacij ugotovil, da javni medkrajevni avtobusni prevoz še vedno ni dostopen ljudem z gibalnimi in senzornimi oviranostmi, čeprav bi to moralo biti urejeno že najkasneje decembra 2020. Podobno nedostopnost za ljudi z invalidnostmi je ugotovil tudi glede objektov v javni rabi, kot so šole, centri za socialno delo, upravne enote, sodišče, kulturne ustanove, stavbe splošnega družbenega pomena in javne površine. Pristojne je pozval, naj čim prej ukrepajo, saj kaže, da se bo pred uvedbo potrebnih prilagoditev iztekel tudi ta zakonski rok za zagotovitev dostopnosti objektov v javni rabi. Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov je to december 2025.
»Zagovornik načela enakosti je pomembna institucija, ki nam nastavlja ogledalo. Zakonodajalca in izvršilno vejo oblasti opozarja na stvari, ki jih je še treba urediti, da končno postanemo družba z ničelno toleranco do diskriminacije,« je po srečanju z Lobnikom dejala predsednica mag. Urška Klakočar Zupančič. »Zagovornikovo letno poročilo predstavlja stanje vključenosti vseh različnih skupin ljudi v našo družbo. Zagovornik že kar nekaj časa opozarja na težave, s katerimi se v življenju srečujejo invalidi, predvsem z dostopnostjo, kjer je Republika Slovenija že naredila precej korakov naprej, precej pa je še neprehojenih. Priporočam, da si vsi državni organi priporočilo dobro preberejo in vzamejo priporočila Zagovornika resno.«
Zagovornik Miha Lobnik pa je v izjavi za medije poudaril pomen Zagovornikovih raziskav o nedostopnosti javnih prostorov in javnega prevoza ljudem z invalidnostmi. Zavzel se je za organiziran pristop k temu izzivu, da bi kot družba do konca leta 2025 ustvarili pogoje, da bodo tudi tisti z gibalnimi in senzornimi oviranostmi lahko samostojno in prosto dostopali do zdravnika, do knjižnice, do šole in tako naprej. »Letno poročilo predstavlja tudi niz priporočil, ministrstvom in Državnemu zboru, kako še naprej spreminjati zakonodajo, da bi bila ta bolj vključujoča in da bi odpravljali sistemske razloge, zaradi katerih nastaja diskriminacija in neenakopravnost. Ti procesi so izziv in potrebujejo tudi pogumno vodenje politike.«
Kot izhaja iz rednega letnega poročila, je Zagovornik v lanskem letu telefonsko oziroma pisno svetovanje in podporo zaradi suma na diskriminacijo nudil 611 ljudem. Dokončal je šest ocen diskriminatornosti predpisov ter za diskriminatorne ocenil pogoje za registriranje in kategoriziranje športnikov ter določila Zakona o osebni asistenci, ki pridobitev osebne asistence omejujejo z zgornjo oziroma spodnjo starostno mejo 65 oziroma 18 let. Glede pogojev za pridobitev pravice do osebne asistence je Ustavnemu sodišču predlagal, naj opravi oceno ustavnosti in zakonitosti.
Zaključil je tudi 34 postopkov ugotavljanja diskriminacije in jo ugotovil v devetih zadevah. Ugotovil je diskriminacijo dijakinje, ki je imela zaradi težav pri branju celotno srednjo šolo pri pouku lahko pripomočke za učenje, pri maturi pa ji to ni bilo omogočeno. Ugotovil je diskriminatorno obravnavo zaposlene zaradi njenih sindikalnih aktivnosti in diskriminacijo iskalke zaposlitve, ki je morala odgovarjati na vprašanja o načrtovanju družine navkljub zakonski prepovedi postavljanja takih vprašanj v zaposlitvenih postopkih. Ugotovil je diskriminacijo istospolno usmerjene ženske, ki ji je ginekologinja zaradi te njene osebne okoliščine odrekla nadaljnjo zdravstveno obravnavo. Ugotovil je, da so bili pri javnem razpisu za oddajo stanovanj v slabši položaj postavljeni prosilci iz enostarševskih družin z deljenim skrbništvom, primer diskriminacije pri oddaji nepremičnine na trgu pa je ugotovil zato, ker je najemodajalec možnost najema vnaprej odrekel vsem tujcem in tistim, ki nimajo družine. Ugotovil je še diskriminatorno obravnavo tujca na eni izmed upravnih enot, posameznika pri izbiri osebne zdravnice na podlagi njegovega kraja bivanja in delavcev določenega podjetja pri pogojih za izplačilo božičnice.
V različnih postopkih obravnave diskriminacije je Zagovornik lani izdal 127 priporočil, večino na predlagane zakone in za spodbujanje enakega obravnavanja. V veliki večini primerov so se priporočila nanašala na izboljšanje položaja ljudi z invalidnostmi. Takšna so bila tudi priporočila za zagotovitev varstva človekovih pravic vsem ljudem z invalidnostmi tako, da bi zagotovili ustrezen uradni slovenski prevod Mednarodne konvencije o pravicah invalidov. Po temeljitem pregledu obstoječega prevoda je namreč Zagovornik ocenil, da ta otežuje pravilno razumevanje in zagotavljanje vseh pravic vsem ljudem z invalidnostmi v Sloveniji.
Redno letno poročilo Zagovornika načela enakosti je objavljeno na spletni
strani https://zagovornik.si/wp-content/uploads/2024/04/RLP-2023.pdf.
Posnetek izjave je na https://youtu.be/W7dSTje579A.
