Zagovornik načela enakosti je danes v Ljubljani, v Hiši EU, organiziral dve okrogli mizi, ki sta bili namenjeni obravnavi položaja interspolnih ljudi v medicinskih postopkih in transspolnih ljudi v postopkih pravnega priznanja spola in medicinske potrditve spolne identitete. Izhodišče za razpravo so bila priporočila, ki jih je Zagovornik pristojnim organom izdal v okviru istoimenskih posebnih poročil. Na dogodku so sodelovali predstavniki ministrstev, zdravstvenih ustanov, varuha človekovih pravic in predstavniki civilne družbe.
Namen Zagovornikovih priporočil je izboljšanje položaja interspolnih ljudi v medicinskih postopkih in transspolnih ljudi v medicinskih in upravnih postopkih. Ti so zaradi osebnih okoliščin spolnih značilnosti, spolne identitete in spolnega izraza pri uresničevanju svojih pravic v manj ugodnem položaju kot drugi.
Zagovornik je priporočila oblikoval na podlagi usmeritev različnih evropskih in mednarodnih organizacij, kot so npr. Svet Evrope, Evropski parlament, Evropska komisija in Organizacija združenih narodov. Pri pripravi priporočil pa je izhajal tudi iz informacij, pridobljenih s poizvedbami pri vrsti pristojnih organov in organizacij, denimo, ministrstev, zdravstvenih ustanov, zastopnikov pravic pacientov in upravnih enot, pa tudi pri organizacijah civilne družbe in nekaterih raziskovalcih.
Na okrogli mizi o položaju interspolnih ljudi v medicinskih postopkih so kot predstavniki ministrstev in zdravstvene ustanove, ki so prejeli Zagovornikova priporočila, sodelovali: Mojca Kraševec sekretarka v Direktoratu za upravno notranje zadeve na Ministrstvu za notranje zadeve, Aleš Ojsteršek, vodja Sektorja za razvoj izobraževanje na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport mag. Gorazd Kavšek, predstojnik Kliničnega oddelka za perinatologijo UKC Ljubljana in Jerneja Turin s Centra za človekove pravice, ki deluje v okviru Varuha človekovih pravic. Prisotnost so opravičili predstavniki Ministrstva za zdravje, ki mu je Zagovornik izdal priporočila.
Predstojnik Zagovornika Miha Lobnik je predstavil zakonske pristojnosti in naloge Zagovornika načela enakosti kot samostojnega državnega organa, specializiranega za varstvo pred diskriminacijo in spodbujanje enakih možnosti. Pojasnil je, da je vloga posebnih poročil, opozoriti na položaj skupin ljudi z določeno osebno okoliščino na izbranem področju družbenega življenja. O svojih ugotovitvah v posebnih poročilih v skladu z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo Zagovornik obvešča Državni zbor in širšo javnost. Lobnik je poudaril pomen osveščanja tako odločevalcev kot splošne javnosti o varstvu pred diskriminacijo skupin ljudi, ki so zaradi svoje osebne okoliščine v manj ugodnem položaju.
Na okrogli mizi, ki jo je vodila mag. Jelena Aleksić, vodja oddelka za spremljanje in osveščanje pri Zagovorniku, so se udeleženci posvetili pregledu uresničevanja posameznih Zagovornikovih priporočil.
Mojca Kraševec z Ministrstva za notranje zadeve (MNZ) je povedala, da se kljub priporočilu Zagovornika obstoječa zakonodaja še ni spremenila. Za spremembo dosedanje prakse, bi bil potreben nov zakon o pravnem priznanju spola. Do takšnega sklepa je prišla tudi delovna skupina, ki je delovala v okviru Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), ki je z delom zaključila leta 2021. Kraševec je povedala, da podpirajo pripravo zakonu o pravnem priznanju spola. Na MNZ menijo, da bi bilo primerno, da ga pripravi MDDSZ.
Aleš Ojsteršek z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je pojasnil, da je MIZŠ Zagovornikovo priporočilo posredovalo Zavodu RS za šolstvo, saj že poteka prenova učnih vsebin v dovisokošolskem izobraževanju, ki bo končana do leta 2026. Prepričan je, da bodo Zagovornikovo priporočilo, naj v izobraževalni sistem vključijo tudi vsebine o interspolnih ljudeh, upoštevali. Povedal je, da so visokošolske ustanove že okrepile ozaveščanja kariernih svetovalcev, ki bodo pozorni tudi na položaj skupin študentov z določeno osebno okoliščino. Ojsteršek je predstavil podatke MIZŠ, da je 34 odstotkov učencev poročalo o težavah in slabšem počutju zaradi osebnih okoliščin. Poudaril je tudi, da v izobraževalnem sistemu velja ničelna toleranca do nasilja. Zato so letos prenovili priporočila za kolektive, kjer so tudi smernice, kako preprečevati in kako se odzvati na morebitne neljube dogodke v šolah.
Mag. Gorazd Kavšek iz UKC Ljubljana je na okrogli mizi obžaloval odsotnost kolegov iz Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Kot je povedal, so prav oni tisti, ki že po nekaj dneh po rojstvu interspolne novorojenčke iz porodnišnice prevzamejo v nadaljnjo obravnavo, saj tam deluje multidisciplinarni tim za obravnavo takšnih otrok. Kavšku se zdi primerno, da se v obravnavo interspolnosti in kurikulum izobraževalnih vsebin za zdravstvene delavce vključi tudi znanja s področja nemedicinskih strok. Povedal je še, da so se v okviru Kliničnega oddelka za perinatologijo že seznanili s priporočili Zagovornika in o njih razpravljali. Zavedajo se, občutljivosti teme in pomena varstva človekovih pravic. Pohvalil je Zagovornikova prizadevanja za ozaveščanje javnosti, saj, kot je povedal, v naši družbi še ni soglasja, kako urediti postopke registracije rojstev, da ti ne bi predstavljali pritiska tako na starše in zdravnike.
Jerneja Turin, predstavnica Varuha človekovih pravic, se je v svoji razpravi osredotočila na pomen varstva človekovih pravic interspolnih ljudi. Opozorila je na različne mednarodne dokumente in organe, ki poudarjajo, da nenujni medicinski posegi niso dovoljeni brez soglasja interspolnih otrok. Poudarila je, da se lahko vsak, ki meni, da so mu (bile) kršene človekove pravice pritoži na odbore mednarodnih mehanizmov, ki poročajo o spoštovanju mednarodnih konvencij.
V razpravi sta mag. Linn Julian Koletnik in Nataša Posel iz Amnesty International Slovenija izpostavila, da se interspolnost ne pojavlja v učnih načrtih medicinskih fakultet. Težava je tudi, da ni jasne definicije, katera stanja naj bi sodila pod pojem interspolnosti.
Na okrogli mizi o položaju transspolnih ljudi v postopkih pravnega priznanja spola in medicinske potrditve spolne identitete pa so sodelovali: strokovni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje dr. Ivan Eržen, Helena Valas, vodja Sektorja za enake možnosti na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, z Ministrstva za notranje zadeve sekretarka v kabinetu ministrice dr. Polona Mozetič, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo( MJU) Jure Trbič. Okrogle mize se niso udeležili predstavniki Ministrstva za zdravje, Interdisciplinarnega konzilija za potrditev spolne identitete ter Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.
Dr. Ivan Eržen je na okrogli mizi pojasnil zakaj je postopek uveljavitve 11. revizije Mednarodne klasifikacije bolezni tako dolgotrajen ne samo v Sloveniji, pač pa tudi v drugih državah v Evropi. Kljub temu pa bodo Zagovornikovo priporočilo, da čim prej uveljavijo novo klasifikacijo, skušali v prakso prenesti do konca leta. To bi pomenilo, da transspolnost ne bo več obravnava kot duševna motnja. Pri tem se bodo povezali z Interdisciplinarnim konzilijem za potrditev spolne identitete.
Helena Valas iz MDDSZ je povedala, da ministrstvo Zagovornikovih priporočil glede priprave zakona o pravnem priznanju spola še niso uresničili. Medresorska delovna skupina je pripravila več predlogov na kakšen način bi zakonsko uredili to vprašanje. Menila je, da MDDSZ ni pristojno ministrstvo za pripravo tega zakona.
Dr. Polona Mozetič iz MNZ je postregla s statističnimi podatki o številu postopkov za spremembe spola v matičnem registru. Ugotavljajo, da je v zadnjih letih trend povečevanja saj je bilo leta 2005 takih postopkov 15, lani 31, letos do septembra pa že 29. Največ postopkov je bilo v starostni skupini od 18 do 30 let, sledi pa ji skupina od 30 do 40 let. Povedala je, da so Zagovornikovo priporočilo, da bi lahko transspolni ljudje postopke pravnega priznanja spola urejali na katerikoli upravni enoti in ne le tam, kjer imajo stalno bivališče, uresničili.
Jure Trbič je ob tem dodal, da je Vlada RS prav na današnji seji sprejela spremembo uredbe o upravnem poslovanju. Na MJU bodo po Zagovornikovem priporočilu zagotovili dodatno izobraževanje uslužbencev in podpornega osebja na upravnih enotah o primerni obravnavi transspolnih ljudi.
Predstavnico nevladne organizacije TransAkcija Leo Aymard je zanimalo, zakaj na okrogli mizi ne sodeluje predstavnik Interdisciplinarnega konzilija za potrditev spolne identitete. Kljub pojasnilu dr. Eržena, da je verjetno razlog za njihovo odsotnost prezaposlenost, pa je mag. Linn Julian Koletnik opozoril, na dolgoletne težave z vzpostavljanjem dialoga s konzilijem. Zadnji tak primer je bil septembra, ko so imeli nevladniki dogovorjeno srečanje s konzilijem, pa je brez opravičila odpadlo. Čeprav je uspešno prestala postopke medicinske potrditve spolne identitete, pa je tudi Lia Bordon opozorila na svojo osebno izkušnjo, na neodzivnost vodje konzilija ter na nedorečenost in dolgotrajnost postopkov konzilija, ki so jih deležni transspolni pacienti.
Vsa posebna poročila so dostopna na povezavi https://zagovornik.si/izdelki-zagovornika/posebna-porocila/.
Posnetek okrogle mize o položaju transspolnih ljudi v postopkih pravnega priznanja spola in medicinske potrditve spolne identite:
Posnetek okrogle mize o položaju interspolnih ljudi v medicinskih postopkih:
