Zagovornik načela enakosti je Ministrstvu za zdravje priporočil dopolnitev predloga strategije o razvoju zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva tako, da bo ustrezneje zasledovala spoštovanje pravice do enake obravnave in enakih možnosti ne glede na osebne okoliščine.
Zagovornik ministrstvu priporoča, naj v strategiji že pri določitvi osebnih okoliščin, zaradi katerih nihče ne sme biti obravnavan slabše na področju zdravstvenega varstva, izrecno navede vse osebne okoliščine, kot jih opredeljuje Zakon o varstvu pred diskriminacijo. Zdaj so namreč v strategiji navedene le nekatere.
Kot je še opozoril Zagovornik, je treba za zagotavljanje pravične dostopnosti primarne ravni zdravstva v strategiji razvoja tega področja navesti tudi rešitve za težave z dostopnostjo za ljudi s senzornimi in intelektualnimi invalidnostmi, ne pa samo za gibalno ovirane. Priporoča, naj ukrepi omogočijo fizično dostopnost zdravstvenih ustanov in tudi dostopnost informacij in komunikacij tako, da bo pri tem upoštevano, da imajo ljudje različne oviranosti in potrebujejo različne prilagoditve. Ambulante pa naj v celotnem delovnem času omogočajo vse zakonsko predvidene možnosti stika, to je osebno v ambulanti, po telefonu, pošti in elektronsko.
Za izpolnitev strateškega cilja, imenovanega »Opolnomočenost in vključenost posameznikov«, je Zagovornik ministrstvu priporočil, naj v strategijo vključi zavezo, da bodo vsi podatki, povezani z zdravstvenim varstvom, dostopni in razumljivi tudi osebam, ki imajo lahko zaradi svojih osebnih okoliščin, kot so starost, invalidnost, premoženjsko stanje, jezik in zdravstveno stanje, težave pri dostopu ali uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Pri strateškem cilju »Digitalizacija zdravstva« pa naj doda tudi zahtevo, da je treba pri vseh tehnoloških rešitvah in na spletnih straneh izvajalcev zdravstvene dejavnosti upoštevati najvišje standarde zagotavljanja digitalne dostopnosti za ljudi z različnimi vrstami invalidnosti. Kot je pojasnil, že hitri pregled nekaterih izmed teh spletnih strani kaže, da dosežena raven dostopnosti ne ustreza zahtevam iz Zakona o izenačevanju možnosti invalidov in Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij.
Poleg tega je Zagovornik ministrstvu priporočil tudi, naj bo med ukrepi, vključenimi v strategijo razvoja primarne ravni zdravstva, tudi razvoj sistema podpornega odločanja za osebe s težavami v duševnem zdravju in intelektualnimi in psihosocialnimi invalidnostmi. Pri podpornem odločanju oseba z invalidnostjo ohranja svojo polno avtonomijo in neodvisnost, pri tem pa je deležna podpore tretjega zato, da lažje razume kontekst odločitve, da lažje izrazi svoje želje, potrebe in voljo oziroma je te lažje razbrati.
Zagovornik je posebej opozoril tudi na potrebo po izboljšanju zdravja pripadnikov romske skupnosti kot posebej ranljive skupine, saj je raziskava NIJZ iz leta 2018 med drugim pokazala, da Romi v povprečju umirajo 20 let mlajši v primerjavi s splošno populacijo, in da je umrljivost romskih dojenčkov do prvega leta starosti štirikrat višja v primerjavi z dojenčki, ki se rodijo v celotni populaciji. Priporoča, da se pri ciljih strategije vključi tudi dodatne ukrepe zanje.
To je kratek povzetek priporočil, ki so objavljena na https://zagovornik.si/wp-content/uploads/2024/03/Priporocila-Zagovornika-nacela-enakosti-glede-predloga-Strategije-razvoja-zdravstvene-dejavnosti-na-primarni-ravni-zdravstvenega-varstva-do-leta-2031.pdf.
