Potem ko Zagovornik v postopku ugotavljanja diskriminacije stanovalcev domov za starejše občane (DSO), ki so zboleli za covidom-19, ni potrdil navedb, da jim je bilo zaradi njihove starosti, zdravstvenega stanja in kraja prebivanja bolnišnično zdravljenje onemogočeno, čeprav bi ga potrebovali, se je na ugotovitve odzvalo združenje Srebrna nit.
Zagovornik v odzivu na izjavo Srebrne niti pojasnjuje, da organ deluje po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) in se zato v svojih postopkih lahko ukvarja izključno z diskriminacijo, kot jo opredeljuje zakon.
Zagovornik tako med drugim vodi postopke ugotavljanja diskriminacije in ocenjuje diskriminatornost predpisov. Ti postopki niso namenjeni ugotavljanju stanja na določenem področju na splošno, ampak Zagovornik v konkretnih primerih preverja predvsem to, ali je ob določenem ravnanju ali zaradi določenega predpisa prišlo do prepovedane oblike diskriminacije po ZVarD ali ne. Ustrezen postopek lahko skladno z zakonom začne na podlagi prijave ali samostojno po uradni dolžnosti.
Zagovornik je bil o domnevni diskriminaciji stanovalcev DSO v prvem valu epidemije obveščen z dopisom nevladne organizacije, ki ga je pozvala, naj prouči navedbe iz novinarske objave, iz katere je izhajalo, da naj bi bili stanovalci DSO zaradi starosti in zdravstvenega stanja takrat sistematično diskriminirani pri dostopu do bolnišničnega zdravljenja.
Zagovornik se je na obvestilo o domnevni diskriminaciji stanovalcev v DSO v prvem valu epidemije covida-19 odzval in skladno s 34. členom ZVarD uvedel postopek ugotavljanja diskriminacije po uradni dolžnosti.
Skladno s 40. členom ZVarD v postopkih pred Zagovornikom velja obrnjeno dokazno breme. To pomeni, da mora obtožena stran, ki je domnevno povzročila diskriminacijo, Zagovorniku utemeljeno pojasniti in dokazati, da njeno ravnanje ni bilo diskriminatorno in da ni kršila prepovedi diskriminacije. Prav zato je Zagovornik tudi v konkretnem postopku ugotavljanja diskriminacije pojasnila zahteval od vseh tistih, ki so domnevno diskriminacijo stanovalcev DSO lahko povzročili. Oni so namreč tisti, ki morajo po zakonu na očitke odgovoriti. Njihovi odgovori so bili prepričljivi in skladni. Zato Zagovornik ni mogel potrditi, da so bili stanovalci domov DSO diskriminirani. Zagovornik zato diskriminacije ni ugotovil.
V postopkih, ki jih vodi, mora Zagovornik skladno z zakonom o splošnem upravnem postopku z gotovostjo potrditi dejstva, na katerih utemeljuje svoje odločbe. Če določenega dejstva ni mogoče potrditi z gotovostjo, na njem tudi ni dopustno utemeljiti upravne ugotovitvene odločbe, kakršne so tudi odločbe Zagovornika. Tako je Zagovornik glede svoje odločitve v konkretnem primeru že v odločbi pojasnil, da diskriminacije ni ugotovil, ker ni mogel potrditi, da kateri od stanovalcev, ki je potreboval bolnišnično zdravljenje, ne bi bil napoten v bolnišnico.
Zagovornik torej s tem, ko v konkretni zadevi ni ugotovil obstoja diskriminacije, ne trdi, da so bili vsi stanovalci DSO deležni primerne zdravstvene obravnave ali da je bilo stanje v DSO na splošno dobro oziroma da v DSO ni bilo težav. Na te težave utemeljeno opozarja združenje Srebrna nit in jih je na podlagi raziskave Razmere v domovih za starejše v prvem valu epidemije Covida-19 v letu 2020 zaznal tudi Zagovornik sam. Zagovornik je z odločbo povedal le, da v navodilih ministrstva za zdravje in ravnanjih zdravstvenega osebja DSO na podlagi teh navodil, kar je bil predmet obravnave konkretnega postopka ugotavljanja diskriminacije, diskriminacije ni ugotovil.
Zagovornik je ob tem v odločbi tudi izrecno navedel, da se v strokovno presojo utemeljenosti nekega ravnanja, kot je na primer odločitev zdravnikov o zdravstveni oskrbi posameznika, ne more spuščati, saj to presega polje diskriminacije in s tem pristojnosti organa. Pri presoji tega, kaj je strokovno pravilno in etično, pa se sme Zagovornik zanašati le na uradne institucije in uradno priznane izvedence določene stroke.
Zagovornik je v konkretnem postopku ugotavljanja diskriminacije upošteval tudi, da je v nekaterih DSO na podlagi navodila ministrstva za zdravje zdravstveno osebje pripravilo strokovne ocene zdravstvenih stanj stanovalcev. Potrdil je, da so te ocene lahko predstavljale orientacijo za ustrezno zdravstveno obravnavo, ki pritiče konkretnemu položaju, ki ga določa zdravstveno stanje posameznega bolnika. Pojasnil pa je tudi, da takšna zdravstvena obravnava, ki je utemeljena na točno določenem zdravstvenem stanju posameznika, ne more biti diskriminacija, saj različna zdravstvena stanja utemeljeno terjajo različno zdravstveno obravnavo. Zdravstveno stanje, ki vpliva na izbiro zdravljenja, je torej nujno treba upoštevati pri odločitvi o zdravstveni obravnavi in ga torej ni možno obravnavati kot osebno okoliščino, zaradi katere bi bila po ZVarD diskriminacija prepovedana. Različna obravnava bolnikov, katere neposredni razlog so njihova specifična zdravstvena stanja, pa zato ne more biti diskriminacija po ZVarD.
Dodajamo, da zgolj dejstvo, da so bile te ocene pripravljene, še ni dovolj za ugotovitev diskriminacije po ZVarD. V primeru suma, da so bile te ocene pripravljene na hitro in netočno, bi bilo to treba raziskati znotraj medicinske stroke. O vsebinski ustreznosti zdravniških odločitev Zagovornik nima pristojnosti in ne more odločati.
Zagovornik je svoje ugotovitve predstavil v obsežno obrazloženi odločbi, ki je dostopna na povezavi: https://zagovornik.si/wp-content/uploads/2021/12/ODLOCBA-Zagovornik-pri-zdravstveni-obravnavi-stanovalcev-DSO-s-covidom-19-ni-ugotovil-diskriminacije.pdf.
Naj na koncu ponovno poudarimo, da Zagovornikova ugotovitev v ničemer ne preprečuje drugim organom in organizacijam, da na podlagi svojih pristojnosti izvedejo morebitne potrebne preiskave glede očitkov o strokovno neustrezni obravnavi stanovalcev DSO, ki so zboleli za covidom. Presoja tega namreč presega mandat Zagovornika, ki ga ima po ZVarD.
Dodajamo še pojasnilo, ki ga je Zagovornik poslal združenju Srebrna nit – dostopno je s klikom tukaj.
