Po slovenski ustavi imajo Romi poseben položaj in posebne pravice, Slovenija je edina država na svetu, ki je za urejanje položaja Romov sprejela in uveljavila poseben zakon. Kljub temu ostajajo Romi ena bolj diskriminiranih družbenih skupin.
Velika večina Romov je izključena iz socialnega in gospodarskega življenja, kar pripadnikom njihove skupnosti preprečuje polno uživanje pravic do izobrazbe, zaposlitve, zdravja, dostojnega stanovanja in čiste pitne vode. In v tem položaju Romi niso po lastni izbiri.
Pregovorna revščina Romov ni del njihove kulture, temveč njihova življenja zaznamuje prav zaradi izključevanja in diskriminacije, ki jim sistematično onemogočata izhod iz začaranega kroga revščine.
Vsak ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti
Človekove pravice so nedeljive in neodtujljive. Vsi smo upravičeni do osebnega dostojanstva in varnosti. V slovenski javnosti pa se v zvezi s pravicami Romov vseeno pojavljajo zahteve, češ, najprej se moramo vsi držati pravil.
A ko slišimo take in podobne izjave, se moramo vprašati, kje in kako bi živeli sami, če nam zemlje ali nepremičnine nihče ne bi hotel prodati? Kako bi se lahko polno vključili v družbo, če nas samo zaradi našega porekla nihče ne bi hotel vzeti v službo? Kako bi se počutili, če bi naše otroke samo zaradi njihovega porekla v večji meri usmerili v prilagojeno izobraževanje in bi kasneje imeli slabšo možnost zaposlitve, čeprav bi bili sposobni obiskovati običajen program?
To so vprašanja, s katerimi se soočajo Romi v Sloveniji in po svetu, prav stalna diskriminacija in stalno kršenje njihovih človekovih pravic pa jim onemogočata, da bi se prilagodili življenju večinskega prebivalstva. Za družbeno vključitev Romov je zato najprej treba odpraviti našo sistematično diskriminacijo Romov.
Cena diskriminacije: Romi v Sloveniji dočakajo 22 let manj kot ostali
Danes, ko v poskusu zamejitve širjenja novega koronavirusa neprestano spremljamo statistiko obolelih in ozdravelih, se velja spomniti na neenakosti v zdravju Romov v Sloveniji:
- Romi v Sloveniji umirajo kar 22 let mlajši kot splošno prebivalstvo.
- Romi v primerjavi s splošnim prebivalstvom 3-krat pogosteje hospitalizirani zaradi bolezni dihal, bolj pogosto pa tudi zaradi infekcijskih parazitarnih bolezni in bolezni obtočil in prebavil.
- Umrljivost romskih otrok do petega leta starosti je 4-krat višja kot pri otrocih enake starosti v celotni slovenski populaciji. Umrljivost romskih otrok v starosti od enega do četrtega leta pa celo 7-krat višja od povprečja umrlih enako starih otrok v celotni populaciji.
Našteto je posledica široke in večplastne diskriminacije Romov, ki jo je mogoče odpraviti samo s celostno pripravljenimi sistemskimi ukrepi in močno politično voljo odločevalcev. Dokler tega ni, pa je treba sprejemati ukrepe, ki bodo nedopustno neenakost spremenili.
Pri Zagovorniku načela enakosti smo tako decembra 2019 Ministrstvu za zdravje predlagali sprejetje posebnih ukrepov za zagotavljanje enakosti oziroma odpravo velikih razlik v zdravju in zdravstvenem varstvu Romov v primerjavi z zdravjem in zdravstvenim varstvom večinskega prebivalstva. Odgovora nismo prejeli.
Ob sprejemanju prvih ukrepov za zajezitev epidemije Covid-19 je zagovornik načela enakosti Miha Lobnik pristojne tudi že pozval, naj vsem prebivalcem Slovenije, tudi Romom, omogočijo dostop do čiste in pitne vode.
Kot najbolj akutne za zaščito zdravja Romov v času Covid-19 pa ob današnjem mednarodnem dnevu Romov izpostavljamo naslednje izzive oziroma potrebo po naslednjih ukrepih:
- Uvedba primernega obveščanja in izobraževanja romske skupnosti o ukrepih za zaščito pred okužbo
Ker faza ukrepov za zajezitev epidemije Covid-19 še vedno traja, je za preprečevanje širjenja okužb še vedno nujno kontinuirano informiranje vseh prebivalcev o potrebnih vsakodnevnih preventivnih ukrepih. Zato je ključno, da se vsem Romom v njim razumljivem jeziku in na razumljiv način pojasni aktualno situacijo ter preventivne ukrepe za preprečevanje širjenja okužb v svojih skupnostih. Nekatere države z romskim prebivalstvom so v ta namen mobilizirale romske mediatorje, ki prebivalce romskih naselij ustrezno izobražujejo. Zagovornik je obveščen, da so bili v nekaterih slovenskih romskih naseljih razobešeni plakati z informacijami o preventivnih ukrepih. Takšna praksa je priporočena za vsa romska naselja, plakati bi morali biti na voljo v jezikih, razumljivih vsem prebivalcem naselij. Osebam, ki v romskih naseljih nudijo pomoč najbolj ranljivim, je potrebno zagotoviti zaščitno opremo.
- Zagotovitev dostopa do čiste in pitne vode na način, da se lahko vzdržuje fizična distanca
Več romskih naselij, zlasti v jugovzhodni Sloveniji, nima dostopa do čiste pitne vode ali pa je ta izjemno omejen. Takojšnje zagotavljanje nemotenega dostopa do čiste pitne vode vsem prebivalcem, vključno s tistimi, ki živijo v romskih naseljih, zlasti tistih brez dostopa do javnega vodovoda, četudi zgolj začasno (cisterne, vodni zabojniki), nujen ukrep za preprečevanje širjenja okužb s Covid-19 med romskim prebivalstvom in posledično širše. Pridobivanje čiste pitne vode na načine, ki ne omogočajo spoštovanja priporočil o vzdrževanju fizične distance, ni sprejemljivo. Na nujnost takšnega ukrepanja je opozoril tudi Evropski center za pravice Romov ter relevantni posebni poročevalci in neodvisni strokovnjaki OZN. Takšen ukrep je bistven tako z vidika enake pravice Romov do zdravja kot pravice do zdravja vseh, saj v nasprotnem primeru obstaja realno tveganje, da ta naselja postanejo žarišča bolezni Covid-19.
- Zagotovitev prostorov za samoosamitev tudi za morebitne zbolele Rome
Izvajanje ukrepa samoosamitve okuženih je v številnih romskih naseljih, kjer v nekaterih, tudi enoprostorskih objektih živi večje število ljudi, nemogoče. Poročila o onemogočenem izvajanju samoosamitve v mnogih romskih naseljih prihajajo tudi iz drugih držav. Zato je nujno zagotoviti alternative domači samoosamitvi za prebivalce tistih objektov v romskih naseljih, kjer samoosamitev fizično ni mogoča. Možnost tovrstne samoosamitve se lahko zagotovi po zgledu ukrepov za slovenske državljane, ki se v Slovenijo vračajo iz tujine.
- Prilagoditev izobraževalnega procesa za romske šoloobvezne otroke
V okviru sprejetih ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s Covid-19 osnovne šole trenutno pouk izvajajo na daljavo, kar poleg ustreznih tehničnih sredstev, ki številnim romskim družinam niso dostopna, zahteva tudi velik angažma staršev, med katerimi mnogi za to niso zadostno izobraženi. Zagotoviti je potrebno ustrezno prilagoditev izobraževalnega procesa za romske šoloobvezne otroke na način, ki bi jim omogočal, da v dani situaciji enako kot vsi drugi učenci sodelujejo v procesu izobraževanja. Za vse učence, tudi romske, ki zaradi socialnih ali drugih okoliščin ne morejo polno sodelovati v aktualnem načinu osnovnošolskega izobraževanja, je potrebno zagotoviti, da bodo posledice njihovega izostanka iz izobraževalnega sistema v času zaprtja osnovnih šol nemudoma in ustrezno naslovljene.
- Ničelna toleranca do pozivanja k diskriminaciji in sovraštvu
Svet Evrope izpostavlja zaskrbljujoče informacije iz nekaterih držav, v katerih se epidemija Covid-19 izkorišča za spodbujanje diskriminacije Romov in krepitev t.i. anticiganizma (antigypsism). Tudi v Sloveniji se morajo vsi odločevalci, kot tudi širša javnost, vzdržati vsakršnega spodbujanja k diskriminaciji. Primere pozivanja k diskriminaciji ali spodbujanja k sovraštvu in nestrpnosti je treba prijaviti pristojnim organom in jih obravnavati. Odločevalci bi morali javno spregovoriti o škodljivih učinkih, nesprejemljivosti (in, glede na kontekst, tudi kaznivosti) takšnega ravnanja.
Foto: Komisar Sveta Evrope za človekove pravice
