Zagovornik načela enakosti je zaključil obravnavo še enega primera izplačila nagrade za poslovno uspešnost podjetja, v katerem je ugotovil diskriminacijo pri kriterijih za izplačilo te nagrade. Kot je znano, je upravno sodišče v celoti že potrdilo Zagovornikovo odločbo o diskriminatornosti kriterijev za izplačilo božičnice v podjetju BSH Hišni aparati.
Tudi v tokratnem primeru je podjetje višino božičnice vezalo na odsotnost zaposlenih – vsaka odsotnost z dela, razen dopusta in odmora za malico, je nagrado znižala. Zagovornik je v postopku ugotavljanja domnevne diskriminacije ugotovil, da so sprejeta merila resda veljala za vse zaposlene enako, negativno pa so učinkovala le na tiste, ki so zboleli, ki imajo kronične bolezni, na nosečnice, starše in podobno.
Negativne posledice meril so torej doletele samo osebe z določenimi osebnimi okoliščinami. Ker je diskriminacija vsaka neupravičena neenaka obravnava oseb na podlagi njihovih osebnih okoliščin, je Zagovornik ugotovil, da so merila podjetja za izplačilo božičnice diskriminatorna.
»Delavkam in delavcem bolniško predpiše zdravnik, ker zbolijo ali ker zbolijo njihovi bližnji. Bolezni ne izberejo sami. A zaradi meril za izplačilo božičnice prejmejo nižjo nagrado kot sodelavci, ki so imeli srečo, da so sami ali njihovi bližnji ostali zdravi. Merila in ostala pravila morajo zato upoštevati, da imamo ljudje osebne okoliščine, na katere ne moremo vplivati in zato zaradi njih ne smemo biti obravnavani slabše,« pravi Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti.
Zagovornik je v odločbi dodatno opozoril na nujnost razlikovanja med nagrado za delovno uspešnost posameznika in nagrado za poslovno uspešnost podjetja. Prvo lahko posamezniki prejmejo za svoje dejanske delovne rezultate, druga pa je nagrada vsem zaposlenim, ki jo prejmejo pod pogojem, da je družba dovolj poslovno uspešna. »Podjetja lahko z mesečnimi finančnimi spodbudami nagrajujejo bolj obremenjene in prizadevne delavce, pri nagradi za poslovno uspešnost podjetja pa zaradi bolezni in drugih osebnih okoliščin ne sme biti prikrajšan nihče. Merila za izplačilo nagrad morajo biti vedno skladna tudi s protidiskriminacijsko zakonodajo,« dodaja Lobnik.
Zagovornik je primer ugotovitve diskriminacije predal Inšpektoratu za delo in mu predlagal uvedbo inšpekcijskega nadzora in postopka o prekršku proti podjetju, ki je diskriminatorna pravila sprejelo. Zagovornik kot neodvisni in samostojni državni organ na področju varstva pred diskriminacijo namreč po zakonu o varstvu pred diskriminacijo nima pooblastila za izrekanje prekrškov.
Pri Zagovorniku je zaradi domnevno diskriminatornih kriterijev izplačevanja nagrade za poslovno uspešnost v teku še sedem uradnih postopkov ugotavljanja diskriminacije.
Odločba Zagovornika je dostopna na povezavi https://zagovornik.si/zakljucena-ugotavljanja-diskriminacije/.
