Search
Close this search box.

Poslovnik Mestne občine Ljubljana po oceni Zagovornika ni diskriminatoren

1. 6. 2023
Ocena diskriminatornosti predpisa
Ugotovljena diskriminacija: Ne

Zagovornik je opravil oceno diskriminatornosti 106. člena Poslovnika Mestne občine Ljubljana (Poslovnik), ki določa, da lahko Mestni svet pri posamezni točki po odprtju razprave kadarkoli odloči, da se obravnava zadeve preloži ali konča. Tako lahko vsakokratna večina svetnikov v mestnem svetu prepreči izrekanje o določeni točki dnevnega reda seje vsem članom mestnega sveta, ki niso del te večine.

Po ugotovitvah Zagovornika Poslovnik ne določa, da bi bila politična pripadnost določeni stranki, ki jo zastopajo določeni mestni svetniki, ali pa politično prepričanje mestnih svetnikov razlog, da večina svetnikov v mestnem svetu onemogoči izrekanje o določeni temi svetnikom, ki niso del večine. To možnost Poslovnik daje vsakokratni večini svetnikov, ne glede na to, v katero stranko so vključeni člani večine ali ostali mestni svetniki, oziroma tudi ne glede na politično prepričanje mestnih svetnikov.

Zagovornik je zato ocenil, da Poslovnik v tej točki ni diskriminatoren po ZVarD, saj ni izpolnjen bistveni element za ugotovitev diskriminacije – to je osebna okoliščina, zaradi katere je kakšen mestni svetnik lahko obravnavan slabše kot drugi v enakem položaju, ki je brez te osebne okoliščine.

Pobudnik ocene je zatrjeval tudi, da je 106. člen Poslovnika sporen z vidika spoštovanja demokratične ureditve iz 1. člena Ustave. Zagovornik je v oceni pojasnil, da je za pravno presojo o tem pristojno izključno Ustavno sodišče. Pojasnil je tudi, da Zagovornik v tem primeru ne more podati pobude za presojo ustavnosti. Kot je odločilo Ustavno sodišče (U-I-16/21, U-I-27/21 z dne 18. 11. 2021), sme Zagovornik zahtevati ustavno presojo določenega predpisa le v primeru neskladja s prvim odstavkom 14. člena Ustave (prepoved diskriminacije), in sicer v zvezi s katero koli človekovo pravico in temeljno svoboščino zaradi osebne okoliščine. Prav tako lahko Zagovornik zahteva presojo v primeru neskladja z drugim odstavkom 14. člena Ustave, ki se nanaša na splošno načelo enakosti pred zakonom, če bi razlikovanje temeljilo na osebnih okoliščinah v smislu ZVarD (kar v predmetnem primeru ni izpolnjeno). Na podlagi 23.a člena Zakona o ustavnem sodišču so za vložitev takšnih zahtev za presojo ustavnosti in zakonitosti 14. člena Ustave pristojni drugi predlagatelji: državni zbor, tretjina poslancev, državni svet, vlada in reprezentativno združenje samoupravnih lokalnih skupnosti, če so ogrožene pravice samoupravnih lokalnih skupnosti. Vsak drug, ki izkaže pravni interes, pa lahko na podlagi 24. člena Zakona o ustavnem sodišči poda pobudo za začetek takega postopka pred Ustavnim sodiščem.