Na Zagovornika načela enakosti se je obrnila stranka, ki ji je bančna uslužbenka zavrnila prošnjo za odprtje osnovnega bančnega računa, ker ni imela pogodbe o zaposlitvi. Stranka je sicer sumila, da je bil razlog za takšno ravnanje njeno romunsko državljanstvo, a bančna uslužbenka tega suma ni potrdila, svojih navedb pa tudi ni hotela izraziti s pisno obrazložitvijo odločitve. Stranka se je banki pritožila, pritožbo pa je v vednost posredovala še Banki Slovenije, odvetniški družbi in Zagovorniku. Zagovornik je stranki pojasnil, da ta z ničemer ni izkazala, da bi njeno državljanstvo lahko bilo razlog za zavrnitev njene prošnje za odprtje bančnega računa. Ker je tako umanjkala vzročna zveza med osebno okoliščino stranke in njeno obravnavo s strani bančne uslužbenke kot eden izmed ključnih elementov možne diskriminacije, je Zagovornik stranki pojasnil, da zaenkrat ni izkazala dejstev, ki bi upravičevala domnevo o diskriminaciji zaradi njenega romunskega državljanstva. Stranka se je sicer sklicevala na zakonodajo EU, ki bankam izrecno prepoveduje neenako obravnavo potrošnikov na podlagi njihovega državljanstva pri dostopu do storitev osnovnega plačilnega računa. Ker pa ni bilo povsem jasno, ali je uslužbenka zavrnila strankino prošnjo za odprtje običajnega osebnega bančnega računa, ki ni osnovni plačilni račun, ali pa prošnjo za odprtje slednjega, je Zagovornik stranki svetoval, naj banki izrecno navede, da želi odpreti prav osnovni plačilni račun. V zvezi z njim je namreč banka zakonsko zavezana k brezplačnemu pisnemu obvestilu stranke o zavrnitvi prošnje in navedbi konkretnega razloga za zavrnitev.
