Na Zagovornika načela enakosti se je obrnila stranka, ki je predstavila svojo situacijo dolgoletnih sodnih postopkov v zadevi civilno-pravnega spora, ki ga je imela z izvajalcem gradnje njenega stanovanjskega objekta. Izkazovala je izrazito nezadovoljstvo z delom določenega odvetnika in odvetnice, ki sta jo zastopala v njeni zadevi. Očitala jima je, da zanjo nista ničesar naredila, morala pa je poravnati veliko stroškov. Omenjala je tudi koruptivno ozadje njunih ravnanj v povezavi s sodišči, ni pa navajala nobene svoje osebne okoliščine, zaradi katere bi lahko bila v postopkih v svoji zadevi neenako obravnavana v primerjavi z drugimi osebami v podobnih sodnih postopkih. Zagovornik je stranki zato pojasnil, da ker v njenem primeru na podlagi njeni navedb ni zaznati tega ključnega elementa možne diskriminacije, ravnanj odvetnika in odvetnice ni mogoče opredeliti kot diskriminacijo. Je pa Zagovornik stranki svetoval, da se zaradi suma korupcije obrne z morebitno prijavo na Komisijo za preprečevanje korupcije, glede konkretnih ravnanj odvetnika oz. odvetnice pa jo je usmeril na Odvetniško zbornico Slovenije, ki lahko v okviru disciplinskega postopka preveri, ali sta odvetnik oz. odvetnica kršila Kodeks odvetniške poklicne etike ali ne, ter ju skladno s tem ustrezno obravnava, lahko tudi sankcionira.
