Na Zagovornika načela enakosti se je obrnila uslužbenka agencije, ki napotuje delavce na delo k drugim uporabnikom. Navedla je, da se njihova agencija in uporabnik razhajata pri razlagi zakonskih določb, ki določajo oz. ščitijo pravice napotenih delavcev. Zagovorniku je v zvezi s tem navedla več vprašanj, ki izpostavljajo neenako obravnavo napotenih delavcev v primerjavi z delavci uporabnika, in ga zaprosila za mnenje. Zagovornik je uslužbenki agencije pojasnil, da sam ni pristojen za podajanje odgovorov na zastavljena vprašanja, saj v predstavljeni zadevi ne gre za diskriminacijo. Ta vedno pomeni neupravičeno neenako obravnavo zaradi določene osebne okoliščine ali več njih, v navedbah uslužbenke pa te sploh niso bile predstavljene kot možen razlog neenake obravnave. Primerjani sta namreč dve kategoriji delavcev pri uporabniku: tisti, ki so v delovnem razmerju z njim, in tisti, ki so na delo pri njem napoteni s strani agencije. Ta različna delovnopravna statusa pa ne pomenita osebnih okoliščin po ZVarD, saj to, ali je nekdo kot delavec zaposlen pri uporabniku ali pa napoten k njemu s strani agencije, temelji na relativno prosti izbiri delavca oz. ne predstavlja njegove neodtujljive osebnostne značilnosti. Kljub temu je Zagovornik uslužbenko agencije opozoril na določbe Zakona o delovnih razmerjih, ki na podlagi implementacije posebne direktive EU (2008/104/ES) opredeljujejo obveznosti uporabnika pri zagotavljanju pravic napotenih delavcev. Med te pravice je potrebno šteti tudi vse ugodnosti, ki jih v zvezi z zaposlitvijo uporabnik zagotavlja svojim delavcem (npr. ugodnosti pri nastanitvi, plačilu malice ipd.). Zagovornik je uslužbenki agencije zato predlagal, da se za pridobitev natančnejših informacij oz. odgovore na svoja vprašanja ter tudi za možno prijavo nepravilnosti uporabnika obrne na Inšpektorat RS za delo.
