Zagovornik načela enakosti je ugotovil diskriminacijo pri prijavi na javni razpis za oddajo stanovanj v najem zaradi osebne okoliščine družinskega statusa. Razpis Stanovanjskega sklada Republike Slovenije je enostarševske družine z deljenim (skupnim) skrbništvom postavil v slabši položaj v primerjavi z drugimi prosilci pri uveljavljanju prednostnih kategorij.
Na Zagovornika načela enakosti se je zaradi domnevno diskriminatorne določbe razpisa Stanovanjskega sklada Republike Slovenije (v nadaljevanju: Sklad) obrnila ločena mati dveh otrok. Izpostavila je, da je pri uveljavljanju prednostnih kategorij razpis diskriminatoren do enostarševskih družin z deljenim (skupnim) skrbništvom. Sklad od njih zahteva, da morajo priložiti overjeno izjavo drugega starša s katero se ta strinja, da se mladoletni otrok/otroci uveljavljajo v razpisu, da bi se lahko uvrstili v prednostno kategorijo. Hkrati se z izjavo drugi starš tudi odpoveduje uveljavljanju otrok oziroma prednostne kategorije, v kolikor bi se v prihodnosti tudi on prijavljal na razpis Sklada. Ker omenjeni pogoj velja samo za enostarševske družine z deljenim (skupnim) skrbništvom naj bi jih postavljal v neenakopravni položaj pri uveljavljanju prednostnih kategorij.
Uveljavljanje prednostnih kategorij predstavlja vrsto ugodnosti, med drugim prednost pri pridobitvi stanovanja v najem.
V postopku ugotavljanja diskriminacije je Sklad Zagovorniku pojasnil, da so želeli z zahtevo po predložitvi izjave drugega starša preprečiti izigravanje določb razpisa. Na vprašanje Zagovornika, koliko tovrstnih kršitev enostarševskih družin z deljenim (skupnim) skrbništvom so doslej zaznali, je Sklad odgovoril, da posebne evidence ne vodi. Overjena izjava drugega starša je po trditvah Sklada potrebna zaradi negativnih izkušenj iz preteklosti, ki pa jih ni podkrepil s podatki. Zagovornik je ugotovil, da zahteva po predložitvi izjave drugega starša predstavlja poseg v ugodnosti obeh staršev ter vodi v različno obravnavo zaradi osebne okoliščine družinskega statusa.
Zagovornik je v nadaljevanju postopka preveril, ali bi takšno ureditev lahko obravnavali kot dopustno izjemo od prepovedi diskriminacije, in po prejetju pojasnil Sklada ugotovil, da ne.
Zahteva po predložitvi izjave drugega starša ne zasleduje cilja enakopravnosti med staršema, saj je prav zaradi tega eden od staršev že v izhodišču v slabšem položaju. Oba starša sta dolžna otroku nuditi ustrezne bivanjske pogoje in bi po oceni Zagovornika morala biti obravnavana neodvisno drug od drugega, vsak v svojstvu svoje enostarševske družine. Sklad tudi ni uspel pojasniti, zakaj za enostarševske družine z deljenim (skupnim) skrbništvom ni zadostovalo zgolj generalno opozorilo pred navajanjem neresničnih podatkov in posledicami navajanja le-teh kot je to veljajo za ostale prosilce.
Na podlagi vseh navedenih okoliščin je zato Zagovornik ugotovil diskriminacijo zaradi osebne okoliščine družinskega statusa. Enostarševske družine z deljenim (skupnim) skrbništvom so bile že v izhodišču postavljene v slabši položaj kot drugi prosilci pri uveljavljanju prednostnih kategorij.
To je le kratek povzetek odločbe, ki je dostopna na povezavi https://zagovornik.si/izdelki/diskriminatorni-pogoj-pri-javnem-razpisu-za-oddajo-stanovanj-v-najem/.
